Kategorija: Uncategorized

S terenskimi obiski, dnevnim delom z uporabniki (terapije, pravna pomoč) in prostočasnimi aktivnostmi za otroke smo dnevno tekom celotnega šolskega leta v stiku s problemi in ovirami socialno šibkejših otrok, mladostnikov in družin. Številne zgodbe prikrajšanih otrok, ki  jih je šolsko okolje osamilo, izločilo, prizadelo in jim preprečilo zdrav in spodbuden razvoj, so že več deset let stalnica v našem delu.

Ob koncu šolskega leta poudarjamo, da trenutna ureditev šolskega sistema močno reproducira neenakost med otroki, namesto, da bi bil sistem urejen tako, da otrokom omogoča enakost v času izobraževanja. Ta neenakost je vse od nastopa koronavirusa zelo močno narasla. Naša predsednica, Anita Ogulin, poudarja, da so bili premnogi otroci v tistem času pozabljeni, hiter tok časa pa jih je odnesel in se z njimi ne ukvarjamo dovolj: »V času koronavirusa so bili premnogi otroci ujeti v nespodbudnih okoljih, te posledice pa se še vedno kažejo med njimi, četudi si družba, pa tudi pristojni, zatiskajo oči. Neenakost med otroci, tudi v šolskem sistemu, je zelo velika.«

Ogulinova poudarja, da imamo v Sloveniji še vedno zelo veliko število družin, ki kljub zaposlenosti staršev, ne zmorejo skozi mesec. Ti otroci so v neenakem položaju kot vrstniki, pogosto se ne udeležujejo ekskurzij, šol v naravi, ker starši ne zmorejo plačila, ne obiskujejo obšolskih dejavnosti kot so športni treningi, plačljivi krožki ipd. Poleg tega so zelo pogosto socialno izključeni in izobčeni od vrstnikov zaradi slabše materialne preskrbljenosti. Vsakodnevna praksa naših strokovnih sodelavcev, ki nudijo tudi psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in družinam, kaže, da se družinske situacije (izgube dohodka, nasilje, pomanjkanje, neurejeni odnosi, bivanjske razmere, pomanjkanje tehnologije za izobraževanje itd.) odražajo tudi v stiskah otrok. Te so ne samo psihične, ampak vse pogosteje tudi telesne, povečalo se je namreč tudi samopoškodovalno vedenje otrok.

Pred kratkim smo na pristojne naslovili javno pismo za uresničevanje ustavne pravice do brezplačnega osnovnega šolanja, ki pa ni obrodilo sadov, pripravili pa smo tudi peticijo za podporo našega poziva. Podpredsednica organizacije in odvetnica ter nosilka brezplačne pravne pomoči na ZPM Moste-Polje, Nina Zidar Klemenčič pa obžaluje, da šolsko leto zaključujemo brez sprememb in dialoga med pristojnimi in organizacijami, ki te težave prepoznavamo: »Peticijo za brezplačno osnovno šolo s konkretnimi predlogi predpisov smo naslovili na vlado in pristojna ministrstva, prejeli pa smo odgovor, da so že vzpostavljeni zadostni ukrepi, ki zagotavljajo enakost v šolah.« S tem se ne strinjamo, saj praksa in vsakodnevne izkušnje kažejo, da obstoječa ureditev stiske otrok poglablja in socialno ogrožene otroke že v izhodišču postavlja v neenak položaj. Nujno je, da se predlagane spremembe Zakona o osnovni šoli z razširitvijo subvencija za šolska kosila na 4. in 5. dohodkovni razred uveljavi že z začetkom novega šolskega leta.

Z raznimi prostočasnimi aktivnostmi, izleti in humanitarnimi letovanji bomo v poletnih mesecih otrokom omogočali brezskrbne trenutke, da bodo lahko v novo šolsko leto odkorakali razbremenjeni vpliva družinskih situacij. V tem času bomo tem otrokom nudili tudi uravnoteženo in zadostno prehrano, ki je za mnoge starše v času počitnic veliko finančno breme.

Ob tem pozivamo tudi ostale tovrstne organizacije, da v svoje programe poleti vključijo čim več otrok.

Šolsko leto se približuje koncu, zato se počasi pripravljamo na novo, ki prihaja!
🌞

Najprej pa bi vam iskreno čestitali dragi osnovnošolci, dijaki in študentje za uspešno zaključeno leto. Upamo, da je šolsko leto minilo karseda mirno in ste zdaj ponosni na svoje dosežke.

Poletje je čas, ko odidete na zaslužene oddihe in kot pravijo Zmelkoow: “Smisel življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in čiwawo na straži”. Zato ga izkoristite, napolnite se z energijo, predvsem pa uživajte!

Prihajajoče poletje pa prinaša tudi čas za nabavo novih potrebščin. Če nam lahko kako pomagate pri opremi naših šolarjev z nujnimi šolskimi potrebščinami, bomo vaše pomoči zelo veseli!

Predvsem bomo veseli šolskih torb za tretjo triado, zvezkov Tako lahko (brezčrtni, karo, črtni), nalivnikov, škarij, geotrikotnikov, šestil, temper in peresnic. Šolske potrebščine sprejemamo v našem skladišču na Zaloški 54 v Ljubljani v času uradnih ur:

• ob ponedeljkih od 8h do 18h,
• ob torkih od 8h do 16h in
• ob petkih od 8h do 14h.

Sprejem potrebščin nam zelo olajšate, če se pred prihodom sodelavcem v skladišču najavite na telefonski številki 064 256 566. Pomagate pa lahko tudi drugače! Na primeri z sms donacijami, deljenjem naših objav ali preprosto s širjenjem naših pobud od ust do ust.

Danes praznujemo 29. Mednarodni dan družin. Družina, ki je najosnovnejša celica družbe, se v današnjem času sooča s številnimi preprekami. Slabo ekonomsko stanje, izgubljenost staršev v starševskih vlogah, družbena neenakost otrok v vzgojnih ustanovah … vse vodi v ogroženost družin po vsem svetu.

15. maja, praznujemo Mednarodni dan družin, ki pa žal ni za vse tako vesel dan, kakršen bi moral biti. Ob višanju cen osnovnih dobrin, ne pa tudi plač – se vse več družin znajde v finančni stiski. V kar 72 % družin, ki so zaprosile za pomoč, so starši namreč zaposleni. Od vseh družin, ki so zaprosile za pomoč, je 56 % takšnih, ki so za pomoč zaprosile prvič.

Družina mora biti zdrava celica, saj je kot takšna ključna za razvoj otroka. Slednje pa seveda ni odvisno od števila staršev, vseeno pa je omembe vreden podatek, da je kar 63 % vseh družin, ki so zaprosile za pomoč, enostarševskih.

Medtem Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje poudarja: »V današnjem času je družina ogrožena. Ne le kot družbena skupnost, vendar kot celica družbe. Treba ji je posvetiti vso pozornost in podporo, da bo znova zmogla zagotoviti varno okolje otrokom in njihovo ustrezno vzgojo. To pa lahko omogočimo le, če medsebojno sodelujemo, se spoštujemo in skrbimo za urejene medosebne odnose.«

Za otrokov razvoj so zelo pomembne tudi razmere, v katerih odrašča. Mednje uvrščamo tudi ustrezne bivanjske pogoje. Strokovni sodelavci Verige dobrih ljudi opravljajo terenske obiske družin po Sloveniji, kjer opažajo, da so bivanjske razmere ponekod zelo slabe in neprimerne za bivanje. Več kot polovica vključenih družin živi v najemu, četrtina pa v drugih oblikah bivanjskih enot, kot na primer pri sorodnikih ali v varnih hišah. Najmanj pa jih živi v lastniških stanovanjih, slednjih je le 19 %.

Cilj humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi je opolnomočiti družine v stiski, ki so se zaradi nenadnega izpada dohodka znašle v situaciji, ki je same ne morejo rešiti. Družinam v stiski nudijo pomoč skozi 4 stebre pomoči, in sicer s finančno in materialno pomočjo, brezplačno pravno pomočjo, psihosocialno pomočjo ter s strokovnim vodenjem in krepitvijo funkcionalnih kompetenc.
»Prednost programa je celostna obravnava družin, saj se lahko le tako družine kasneje rešijo iz primeža revščine. Na enem mestu ni toliko programov in podpore, kot jo lahko nudi Veriga dobrih ljudi«, še dodaja Ogulinova.

Hkrati šoloobvezne otroke po potrebi vključimo v program Botrstvo v Sloveniji, da jim omogočimo boljše priložnosti za rast in razvoj.

Družina bi morala biti varna in močna celica, ki otroku v času razvoja nudi oporo, spodbudo in varnost.

Družine ne morejo več same. Družine in starši nas potrebujejo!

Pod okriljem programa Botrstvo v Sloveniji deluje poseben dijaški sklad, iz katerega krijemo stroške bivanja v dijaških domovih za srednješolce iz družin v stiski.

Glede na to, da zadevo kot humanitarna organizacija, ki je odvisna od prispevkov donatorjev, poskušamo reševati že sedmo leto, menimo, da je skrajni čas, da se začnemo o tem pogovarjat na sistemski ravni.

Javno poziv objavljamo v celoti.

Zadeva: Poziv k ustreznejšemu subvencioniranju stroškov bivanja v dijaških domovih za dijake iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom

Spoštovani,

s tem dopisom vas želimo ponovno pozvati k ustrezni sistemski ureditvi plačila stroškov bivanja v dijaških domovih za dijake iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom.

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje že več kot 60 let dela z otroki, mladostniki in družinami. Leta 2010 smo začeli s programom Botrstvo v Sloveniji. Namenjen je otrokom in mladostnikom iz družin v stiski iz vse Slovenije, ki potrebujejo dodatno podporo in pomoč za izboljšanje kakovosti življenja. Leta 2016 smo v okviru programa Botrstvo v Sloveniji oblikovali poseben Dijaški sklad, namenjen zagotavljanju pomoči pri kritju stroškov bivanja v dijaških domovih dijakom iz družin v stiski. Cilj
sklada je omogočiti čim večjemu številu mladostnikov, da pri izbiri izobrazbe niso omejeni s finančnimi zmožnostmi družine in z oddaljenostjo želene šole.

Eden od problemov, ki smo ga pri svojem delu zaznali, je namreč, da se mnogo otrok iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom pri izbiri srednje šole namesto na lastne interese, želje in potenciale ozira na potrebe in finančne zmožnosti družine. Mnogi svoje talente, pa tudi željo po določeni izobrazbi podredijo temu, da bi bili v čim krajšem času sposobni pomagati pri osnovnem preživetju družine. Pogosto se namesto za smer
šolanja, ki jih resnično veseli, odločijo za šolo v neposredni bližini kraja bivanja ali pa se odločijo za krajše srednješolske programe. Nase namreč prevzemajo odgovornost za družinsko finančno stanje in so izjemno pazljivi, da družini ne nalagajo dodatnih stroškov.

Za otroke, ki jim je zaradi finančnih omejitev odvzeta možnost svobodne izbire izobrazbe in s tem uresničitve svojih potencialov, obstaja veliko večja verjetnost, da bodo ostali v začaranem krogu revščine. Ustrezna izobrazba je namreč bistvenega pomena pri ustvarjanju boljših možnosti za nadaljnje življenje. Napačna izbira šolanjapovečuje tveganje za večgeneracijsko revščino in kasneje predstavlja dolgoročni problem, ki ga mora država reševati preko drugih socialnih programov.

Vsi dijaki, ki iz Dijaškega sklada prejemajo pomoč, izhajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom in se brez pomoči ne bi mogli izobraževati v smeri, ki jih zanima.
Med njimi so dijaki, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju, pogosto tudi v zelo oddaljenih krajih, od koder imajo močno oviran dostop do srednjih šol. S finančno pomočjo, ki jo prejmejo pri nas, imajo tako možnost do šolanja zunaj kraja bivanja.

Nekaj let je v veljavi možnost subvencioniranega javnega prevoza za dijake, žal pa so prometne povezave ponekod slabe, netočne in časovno zamudne. Dijaki, s tem, ko imajo možnost bivanja v dijaškem domu, prihranijo dnevno več ur, ki jih lahko namenijo šolskim obveznostim. Niso namreč obremenjeni z večurno vsakodnevno vožnjo.

V zadnjih letih se je povečalo tudi število dijakov, ki so v dijaških domovih nameščeni spomočjo centrov za socialno delo zaradi neurejenih razmer doma, tem je denarna socialna pomoč omogočena le v primeru, da je bilo ugotovljeno nasilje nad njimi v domačem okolju. Ker dijaki stroška dijaškega doma sami ne zmorejo kriti, pogosto obupajo nad šolanjem.

Država bi morala poskrbeti, da se v takih primerih zagotovi ustrezno financiranje iz javnih sredstev, ne glede na finančno stanje družine.

Dijaški dom nudi veliko več kot le streho nad glavo. Poleg treh polnovrednih obrokov dijaki lahko prejmejo tudi dodatno učno pomoč, ki jim je doma starši ne zmorejo nuditi bodisi zaradi finančne stiske bodisi zato, ker tudi sami nimajo potrebnega znanja za pomoč. Zaradi učne pomoči, ki jo prejmejo v dijaških domovih, imajo tudi boljše ocene
in so bolj uspešni pri opravljanju šolskih obveznosti.

Dijake vključujemo na podlagi predloga strokovnih socialnih služb in dokumentacije, iz katere je razvidno finančno stanje družin. Sredstva dijaškega sklada mesečno nakazujemo neposredno dijaškim domovom in so namenjena kritju stroškov bivanja točno določenega dijaka. Od začetka projekta smo vanj vključili več kot 800 dijakov in nudili pomoč v znesku več kot 1.128.000 EUR.

Šolsko leto – Število otrok – Porabljena sredstva

2016/2017 – 93 – 152.000 EUR
2017/2018 – 103 – 197.800 EUR
2018/2019 – 127 – 250.000 EUR

2019/2020 – 135 – 162.993,40 EUR
2020/2021 – 125 – 90.690,00 EUR
2021/2022 – 126 – 154.017,00EUR
2022-2023 – 127* – 120.990,00 EUR*
*Do marca 2023

Pomoč dijakom v ta namen nudimo že sedmo šolsko leto. Ker sredstva za kritje stroškov bivanja v dijaških domovih zagotavljamo izključno iz donacij, ne moremo zagotoviti, da bomo lahko pomoč dijakom nudili tudi v prihodnje. Gre za problem, ki bi ga morala država urediti sistemsko in poskrbeti, da pomoč oziroma subvencijo, ki staršem olajšavisoke stroške bivanja v dijaških domovih, lahko prejmejo vsi dijaki, ki jo potrebujejo.
Ocenjujemo namreč, da je število dijakov, ki bi potrebovali finančno pomoč pri plačilu dijaškega doma veliko večje, kot jih je trenutno vključenih v Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji.

Država trenutno dijakom iz socialno ogroženih družin omogoča prejemanje dodatka za bivanje v višini 80€ mesečno. Glede na to, da je povprečen strošek bivanja v dijaškem domu 230€ mesečno, to pomeni, da mora družina dodajati 150€ mesečno oz. 1500€ letno. Tak znesek pa za marsikatero družino poleg ostalih stroškov šolanja predstavlja nepremostljivo oviro, ki mladostnikom preprečuje pridobitev želene izobrazbe in jim oteži pot do osamosvojitve. Zato predlagamo čim prejšnjo uvedbo stopenjskega subvencioniranja bivanja v dijaških domovih glede na dohodkovni razred družine. Za družine od prvega do tretjega dohodkovnega razreda tako predlagamo 100% oprostitev plačila stroškov bivanja v dijaških domovih, za naslednje razrede pa smiselno uvedbo subvencij. Enako za dijake, ki so v dijaške domove nastanjeni zaradi umika iz nespodbudnega okolja, predlagamo 100% oprostitev plačila stroškov bivanja, pa čeprav ne nujno izhajajo iz finančno šibkih družin.

V kratkem se iztekajo tudi interventni ukrepi, ki so po ZIUVI namensko usmerjeni v blažitev draginje na naslednjih področjih: oskrbnin v dijaških domovih, malic v osnovnih in srednjih šolah ter stroškov bivanja v študentskih domovih. Osnovni namen ZIUVI je zamrznitev cene malic, oskrbnin in stroškov bivanja v dijaških domovih, razliko v ceni pa naj bi pokril državni proračun. Da bi se to ohranilo in tako zagotovilo enake cene kot so veljale v tem šolskem letu za dijake in njihove zakonite zastopnike, bi se moralo ta interventni ukrep podaljšati z ustreznim zakonskim aktom tako, da bi stopil v veljalo za šolsko leto 2023/2024.

Menimo, da obseg pomoči pri reševanju opisanega problema po sedmih letih ne more več biti odvisen od zbranih donacij humanitarne organizacije in da posluha za reševanje tega od pristojnih ni. Gre za sistemski problem, ki ga mora rešiti država. Nenazadnje že Ustava RS v 57. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

Glede na vse našteto pa velja poudariti še, da so dijaški domovi javne ustanove, ki se financirajo iz državnega proračuna, zato se nam zdi še toliko bolj nesmiselno, da dijakom iz nespodbudnih okolij odrekamo bivanje v domovih. Zato vas pozivamo, da za dijake iz družin z nižjim socialno-ekonomskim uredite ustrezno subvencioniran in vzdržen način plačila stroška bivanja v dijaškem domu. Hkrati se nam zdi nujno, upoštevajoč zaveze iz koalicijske pogodbe, da se medresorsko uskladi podaljšanje zakonskega besedila oziroma potrdi na ravni DZ novelacija ZIUVI za veljavnost novega šolskega leta 20232/24, ki bo tako preprečil prevalitev
višjih stroškov na starše oziroma dijake.

Upamo, da boste po že drugem pozivu konstruktivno pristopili k uvedbi ustrezne sistemske rešitve predstavljenega problema.

Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje z ekipo programa Botrstvo v Sloveniji in Skupnost dijaških domov RS

Botrstvo v Sloveniji je s pomočjo donatorjev zbralo 60.000 EUR dodatne pomoči, namenjene otrokom in mladostnikom iz družin v stiski, ki so zaradi življenjskih situacij prikrajšani za zdrav in spodbuden razvoj.

Še vedno naraščajočim podražitvam zaenkrat ni videti konca, kakor tudi ne naraščajočim stiskam družin. Trenutno je v Botrstvo vključenih več kot 6.300 otrok in mladostnikov. Večina jih prihaja iz družin, kjer sta eden ali celo oba starša zaposlena, pa kljub dvema plačama družine ne zmorejo poravnati vseh tekočih mesečni stroškov. Trenutno izredno visoki življenjski stroški, ki mnogim družinam onemogočajo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin, so posledica draginje in neenakosti v družbi.

»Država bi še posebej za otroke morala ustvarjati pogoje enakih možnosti in dostopnosti že v vrtcu, predvsem pa v osnovni šoli in naprej. Jih podpreti, omogočati zdrav razvoj in jih vključevati v dejavnosti, kjer lahko okrepijo svoja močna področja in uresničijo želje po izobrazbi,« izpostavlja Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje, na različnih področjih, kot na primer na področju šolstva in sociale, za to ni poskrbljeno v zadostni meri.

Dodatna sredstva, ki smo jih razdelili v treh delih, smo namenili 121 dijakom in 87 otrokom. Zneski pomoči so si bili med seboj različni – odvisno od obsega in potrebe otroka ali mladostnika.

Z dodatno finančno pomočjo želimo omiliti že nastajajočo škodo draginje ter otrokom in mladostnikom omogočiti enakovredne pogoje za zdrav in spodbuden razvoj.

Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Znotraj osnovnošolskega izobraževanja so vzpostavljeni številni ukrepi, ki pomagajo zagotavljati vsem učencem enake pogoje, ne glede na njihov socialnoekonomski položaj ali druge osebne okoliščine.  

“PLAČLJIVA BREZPLAČNA ŠOLA”

Realna slika brezplačne osnovne šole pa je drugačna. Ob vsakodnevnem stiku z otroki, mladostniki in družinami že več let opažamo, da šolsko okolje vse bolj reproducira neenakost in da se ne uresničuje v celoti ustavna pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja.

»V naših programih opažamo, da starši vse bolj otroke v času plačljivih šolskih dejavnosti zadržujejo doma, ker ne zmorejo plačil, s tem pa so otroci v silno neenakem položaju in izključeni iz družbe vrstnikov ter prikrajšani za nove izkušnje in znanje,« opozarja predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje, Anita Ogulin.

Kot je zapisano v Ustavi bi osnovnošolsko izobraževanje moralo biti financirano iz javnih sredstev. Hkrati pa se delovanje in programi osnovnih šol financirajo iz prispevkov staršev in učencev.

Nina Zidar Klemenčič, odvetnica, podpredsednica in ustanoviteljica brezplačne pravne pomoči ZPM Ljubljana Moste-Polje pravi, da bi bila potrebna sprememba Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja: »Sprememba 78. člena ZOFVI bi ukinila zakonsko podlago, po kateri osnovne šole izvajajo programe, aktivnosti in določajo obveznost nakupa učnega materiala, ki se financirajo iz prispevkov učencev oziroma staršev. Posledično pa bi se uresničila obljuba o brezplačni osnovni šoli.«

KAKO DO BOLJŠEGA  ŠOLSKEGA SISTEMA?

V želji, da bi šolsko okolje vsem otrokom omogočilo enakovrednost in enak dostop do znanja, smo na pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili javno pismo, v katerem pozivamo k ureditvi šolskega sistema na način, da bo osnovnošolsko izobraževanje brezplačno za vse učence.

Javno pismo objavljamo v celoti.

Zadeva: Javni poziv pristojnim za ureditev brezplačne osnovne šole

Spoštovani,

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje že več kot 60 let dela z otroki,
mladostniki in družinami. S programi in projekti skrbi za zdrav razvoj otrok in mladostnikov, nudi pomoč mladim in družinam, ki se znajdejo v primežu revščine, ob tem pa že desetletje nudi tudi brezplačno pravno pomoč družinam, ki se borijo s preprekami sistema.

Leta 2010 smo začeli s programom Botrstvo v Sloveniji. Namenjen je otrokom in mladostnikom iz družin v stiski iz vse Slovenije, ki potrebujejo dodatno podporo in pomoč za izboljšanje kakovosti življenja. Preko Botrstva si prizadevamo doseči zmanjšanje socialne izključenosti otrok in mladostnikov zaradi revščine ter omogočanje boljših pogojev za zdrav in spodbuden razvoj, izobraževanje, odkrivanje, razvoj talentov in doseganje zastavljenih ciljev.

V sklopu brezplačne pravne pomoči na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in stanovanjske problematike ob dnevnem stiku z ljudmi zaznavamo področja, kjer so nujne sistemske spremembe. Eno izmed pomembnih področij je vsekakor šolski sistem, zato se nam zdi pomembno na to opozoriti.

V 57. členu Ustave je zapisana pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja, žal pa naše dolgoletne izkušnje na področju humanitarnega dela z otroki in družinami kažejo, da se ta pravica ne uresničuje v celoti. Starši šoloobveznih otrok namreč plačujejo stroške šolske prehrane, stroške delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, obveznih izbirnih vsebin kot so izleti, ekskurzije, predstave in podobno. Vse večji strošek postajajo tudi valete ob zaključku osnovne šole.

Delovanje in programi osnovnih šol se ne bi smeli financirati iz prispevkov staršev in učencev. Osnovne šole bi morale imeti možnost določiti prispevek za materialne stroške zgolj tistih dejavnosti, ki sodijo v neobvezni izbirni del izobraževanja. Npr. šola v naravi je glede na Zakon o osnovni šoli del obveznega programa in bi jo moral v celoti kriti državni proračun.

Financiranje šolskega programa ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). V 78. členu določa, da se vzgoja in izobraževanje med drugim financira tudi iz prispevkov učencev. Sprememba tega člena bi ukinila zakonsko podlago, po kateri osnovne šole izvajajo programe, aktivnosti in določajo obveznost nakupa učnega materiala, ki se naj financirajo iz prispevkov učencev oziroma staršev.

S tem pismom vas želimo pozvati k sprejetju ustreznih zakonskih sprememb in uresničevanju zaveze, ki je bila zapisana ob nastopu mandata v koalicijskem sporazumu, da morata javna in brezplačna vzgoja in izobraževanje ostati temelj solidarne družbe.

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje

Z namenom, da bi dosegli predlagane spremembe, smo pripravili spletno peticijo. Vabimo vas k podpisu, saj le skupaj lahko stvari spreminjamo na bolje. Peticijo si lahko preberete na povezavi, kjer lahko oddate tudi spletni podpis.

Projekt Nasmeškotek je že šesto leto zapored dokaz nesebičnosti HOFERjevih kupcev, ki so z nakupom prazničnih piškotkov tudi letos nekaj srednješolcem iz socialno ogroženih družin omogočili bivanje v dijaških domovih in s tem brezskrbno šolanje. V dobrem mesecu dni so pri HOFERju s pomočjo Nasmeškotka uspeli zbrati kar 18.150 evrov, ki jih tudi letos namenjajo v Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji.

Projekt Nasmeškotek je od leta 2017 do danes pomagal pokriti že 425 oskrbnin za dijaške domove dijakom iz socialno šibkih družin. S tem je veliko breme odvzeto tudi z ramen njihovih staršev in skrbnikov, ki sicer svojim otrokom ne bi mogli nuditi dovolj opore za uresničevanje želja in doseganje ciljev na področju izobraževanja.

Mnogim mladostnikom v stiski dijaški domovi zagotavljajo varno in stabilno okolje ter redno prehrano, omogočajo pa jim tudi učno pomoč in dostop do strokovne pomoči. Z donacijo bomo lahko na Botrstvu mladostnikom zagotovili finančno pomoč pri plačilu oskrbnin v dijaških domovih in dijakom omogočili pridobivanje novih znanj ter izobraževanje v smeri, ki jih zanima in veseli.

Od leta 2014 do danes je HOFER Botrstvu sicer doniral že več kot 867.000 evrov, od tega kar 106.760 evrov iz naslova Nasmeškotka.

Iskrena hvala podjetju HOFER za njihovo dolgoletno podporo in pomoč pri našem delu za boljšo prihodnost mladih.

• 

• 

Družba JOB je na dobrodelnem koncertu ob 30. obletnici svojega delovanja zbrala 30.000 EUR za humanitarni program Botrstvo v Sloveniji.

V torek, 17. januarja 2023, je dvorano SNG Maribor zapolnil zvok dobrodelnosti. Podjetje JOB, ki je že dolgoletni podpornik programa Botrstvo, je svojih trideset let delovanja obeležil z dobrodelnim koncertom Nine Badrić. Izkupiček od prodanih vstopnic je podjetje namenilo Botrstvu.

Direktor podjetja JOB, Jasmin Osmanovič je na dobrodelnem koncertu ček v višini 30.000 EUR predal Aniti Ogulin, predsednici ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Iskrena hvala podjetju JOB za dolgoletno podporo Botrstvu in pomoč otrokom iz socialno šibkejših okolij.

Neverjetno hvaležni smo vam za vso podporo in pomoč otrokom iz socialno šibkejših okolij. Vsak boter, vsak donator in prav vsak prispevek nam omogočata, da lahko razveseljujemo 6200 otrok iz vse Slovenije, ki so trenutno vključeni v Botrstvo.

Ekipa Botrstva v Sloveniji vam želi vesele praznike ter vse dobro v novem letu. Naj se vaše dobro z dobrim vrača.

Z enkratno donacijo 30 EUR humanitarnemu programu Botrstvo v Sloveniji boste za en mesec postali boter otroku v stiski, ki od svojega rednega botra ni prejel mesečnega nakazila.

Botrstvo v Sloveniji s srčnimi botri otrokom v stiski omogoča boljše pogoje za zdrav vsestranski razvoj in priložnost za lepšo prihodnost. Vsak boter svojemu varovancu mesečno nameni najmanj 30 evrov, ki so v celoti namenjeni za potrebe otroka.

Včasih se zgodi, da boter za svojega varovanca ne nakaže sredstev, v tem primeru pa Botrstvo sredstva za otroka založi iz svojega sklada. Na ta način otrok v vsakem primeru prejme mesečno pomoč.

Kot boter za en mesec boste zagotovili pomoč enemu od otrok, ki od svojega rednega botra niso prejeli sredstev ali pa so trenutno brez botra.

Prispevate lahko z nakazilom, tako da uporabite spodnje podatke ali pa skenirate QR kodo.

Prejemnik: ZPM Ljubljana Moste-Polje,
Proletarska 1, 1000 Ljubljana
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X, račun odprt pri NLB, d. d.
Namen: Boter za en mesec
Sklic: SI00 115-115
Koda namena: CHAR